Vlada je ta teden izstrelila zamisel o novi jamstveni shemi 2.0. Shemi, ki naj bi bila v nasprotju s prvo različico operativna in ki naj bi ustvarila milijardo evrov kreditnega potenciala. Pustimo ob strani sporno dejstvo, da je shema 2.0 primarno namenjena financiranju investicijskih projektov velikih slovenskih podjetij in da ne izključuje več refinanciranja zdajšnjih posojil ter da bo dajanje posojil slabim podjetjem iz SID de facto naredilo slabo banko. Bolj pomembno je nekaj drugega.
Ključno je, da se bo shema 2.0 izvajala prek SID banke , družbe za financiranje izvoznih kreditov, ki ni prava poslovna banka. Tako vlada s shemo 2.0 eksplicitno priznava, da slovenski bančni sistem, ki ga večinsko obvladujejo velike domače banke v neposredni ali posredni državni lasti, v času najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni ne deluje.
Raste le kreditiranje gospodinjstevPo podatkih Banke Slovenije se je v prvih desetih mesecih lani obseg odobrenih posojil nefinančnim podjetjem zmanjšal za 144 milijonov evrov, torej so se podjetja razdolževala. Stopnje rasti posojil nebančnemu sektorju so se s 13 odstotkov približale ničelni rasti ali bile celo negativne pri posojilih nefinančnim podjetjem.
Preprosto rečeno, kreditiranje podjetij se je skrčilo, raslo je le kreditiranje gospodinjstev. Povečanju kreditiranja gospodarstva ni pripomogla niti jamstvena shema 1.0. Po podatkih BS je bilo v tej shemi 1.540 milijonov evrov (s 30-odstotnim jamstvom države). Od tega pa je bilo za posojila gospodarstvu odobreno samo 338 milijonov evrov, torej le 22 odstotkov kreditnega potenciala.
Zanimivo je, da so pri tem trendnem zmanjševanju kreditne aktivnosti zelo podobno ravnale domače velike banke in banke v večinski tuji lasti. Oboje so enako oklestile kreditno aktivnost in po sestavi izdanih posojil je mogoče sklepati, da so ravnale podobno tvegano pri kreditiranju gospodarstva. Državno lastništvo torej ni preprečilo nerazumnega poslovanja vodstev bank.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
KOMENTIRAJ tukaj