Propad ameriškega dolarja

Kdo spoh še kupuje ameriške državne obveznice?
Ameriška centralna banka (FED)!

Kaj bi se zgodilo, če bi vam šef znižal plačo, privarčevanega ne bi imeli nič, nobena banka ali kreditna ustanova pa vam ne bi hotela posoditi denarja? Bili bi v velikih težavah, kajne? No, v podobni situaciji se trenutno nahajajo Združene države Amerike, ki strmijo v pričakovanju ali jim bo, z nakupom državnih obveznic, sploh še kdo posodil denar. In kdo so njihovi največji kupci? Kitajci in Japonci. Japonska je zaradi svoje velikih finančnih težav že drastično omejila nakupe ameriških obveznic , Kitajska pa je bila in še vedno ostaja najpomembnejša posojilodajalka Združenim državam Amerike. Težava pa je nastala, ko je Kitajska nedavno začela premišljevati o smiselnosti takega početja v prihodnje in ko je izrazila skrb za dosedanjo vrednost naloženega premoženja v ameriške državne obveznice. Tako je Kitajski premier Wen Jiabao vrgel pravo verbalno bombo Obamini administraciji rekoč: "Če sem pošten, smo seveda malo zaskrbljeni. Združenim državam Amerike smo posodili ogromno količino denarja, zato smo seveda zaskrbljeni. Upamo na poštenost besed in zagotovilom Združenih držav Amerike, da je naše premoženje varno." To je jasno sporočilo Obamini administraciji, da mora nehati zapravljati kot pijan mornar, v kolikor bodo želeli, da bo sploh še kdo kupil njihove državne obveznice. Veliko kitajskih ekonomistov in strokovnjakov že izraža skrb o dveh bilijonih ameriških dolarjev vrednih ameriških obveznic, katerih lastnik je Kitajska in predlaga razpršitev enega dela v veliko bolj otipljivi naložbi, surovine in zlato. Razlog je preprost. Pričakuje se namreč, da se bodo ameriške obveznice soočile z velikim padcem svoje vrednosti, kot posledica prevelike količine denarja v obtoku, ki je namenjen različnim stimulacijskim paketom. Dejstvo je, da je Kitajska že začela z umikom iz ameriškega trga obveznic, kar je Ameriško centralno banko (FED) prisililo v objavo nakupa ameriških obveznic v višini 300 milijard dolarjev. To seveda pomeni novo količino denarja v obtoku, povišano inflacijo in šibkejšo denarno valuto. Vse to je vrednost zlata v samo dveh urah dvignilo za osupljivih 60 ameriških dolarjev!
Ta članek je objavil na svoji spletni strani Matjaž Jereb neodvisni premoženjski svetovalec,