Bo moč ustvarjanja denarja vzeta iz rok zasebnih bank?

Dandanes (celo med ekonomisti) malokdo razume zgodovino denarja ter proces nastajanja denarja v sodobni družbi. Sam zgodovinski izvor denarja je zavit v tančico skrivnosti, toda dejstvo je, da se je moderno bančništvo na Zahodu pričelo z bankirskimi hišami v Italiji ter kasneje v Nemčiji, ki so v 16. stol. ustvarile inovativne finančne instrumente kot so trgovinski bankovci (Bills of trade), obveznice ter multiplikacijo kredita (fractional reserve banking). Vse to se je v 17. stol. preneslo v Veliko Britanijo, kjer je l. 1694 nastala Bank of England, model centralne banke za vse ostale, ki so po svetu vzniknile v naslednjih stoletjih.

Vse od Antike se je skozi stoletja bil boj za prevlado nad izdajo denarja med državo (oz. vladarjem) ter zasebnimi interesi (plemstvo, zlatarji, bankirji, …). To zelo dobro in natačno dokumentira knjiga Stephena Zarlenge, The Lost science of Money. Uzakonjenje multiplikacije kredita kot legalne prakse v Angliji (1704 Promisory Notes Act) ter kasnejša zakonodaja sta skupaj z opustitvijo Bretton Woodskega sistema l. 1971 ter z naknadnimi deregulacijami bančnega sektorja povzročila, da danes okoli 98% denarja v obtoku predstavlja kredit izdan s strani komercialnih bank. Kljub temu, da centralne banke trdijo, da lahko z instrumenti svoje monetarne politike (npr. obveznimi rezervami ter z minimalno obrestno mero) učinkovito nadzirajo količino izdanega kredita, pa naj bi praksa govorila drugače. Nedavna študija (New Economics Foundation, 2011) razkriva, da Bank of England nima velikega vpliva nad izdajanjem kreditov:

“Credit is rationed by banks, and the primary determinant of how much they lend  is not interest rates but confidence that the loan  will be repaid and confidence in the liquidity and solvency of other banks and a system as a whole.” (NEF, str. 5)

To pomeni, da vsa sredstva (trilijoni evrov in dolarjev), ki so jih centralne banke namenile za reševanje bančnega sektorja, nimajo željenega učinka. Banke si z njimi čistijo umazane računovodske knjige, posojajo pa ne. Če že, posojajo tja, kjer se obeta dobiček in ne malim in srednjim podjetjem, kjer je zaposlena večina prebivalstva.

VEČ