Dnevno spremljamo zgodbe bodisi o najbogatejših bodisi o najrevnejših Z redkimi izjemami se med najbogatejše uvrščajo tisti, ki so kradli. To jim je omogočala njihova politična ali (in) upravljavska moč. Kradli so državi, upnikom, delavcem, vernikom... Bogastvo je posledica njihove moči. Z redkimi izjemami so med najrevnejšimi tisti, ki so dovolili, da so jim kradli. Njihova revščina je posledica njihove nemoči. Revolucija se zgodi, ko revni spoznajo to resnico in prevzamejo moč. Ko si predstavljam, da ima nekdo milijardo evrov, se vprašam, kaj bo z njimi. Za kaj jih bo porabil? Čemu ta denar? Ko gledamo, kako uničujejo svoja in tuja življenja, zato da bi namesto deset milijard imeli enajst milijard, namesto desetih hiš dvajset hiš … si mislim: ti ljudje so reveži. Ko vidim revne, ki se s svojim avtom in mobitelom v roki pripeljejo po socialno podporo, živijo v toplem stanovanju, si mislim: ti ljudje niso revni. Veliko krat se je potrdila ideja, da je vsaka lastnina kraja. Velika lastnina – velika kraja. Izvirni greh sodobne družbe je vsebovan v treh besedah: To je moje! S tem se je začelo prekletstvo gospodarske in siceršnje tekme, ki nujno pelje iz zmage v zmago do končne pogube. Gledamo, kako najbogatejši zemljani in najbogatejši Slovenci ostajajo čez noč brez vsega ali pa izvemo, da so njihovi dolgovi veliko večji od premoženja. Tako so najbogatejši posamezniki – tudi najbogatejše institucije - pravzaprav najrevnejši. Država Slovenija je v minusu, RKC ima finančne težave, banke imajo izgubo, politične stranke so prezadolžene, najbogatejši imajo največ kreditov … Tudi pri nas promoviramo bogatenje kot družbeno zaželeno. Mariborske škofije nihče ni kritiziral, ko je ustvarjala bajno bogastvo tudi z moralno spornimi posli. Dokler so Merkur, Vegrad, SCT in vsi drugi, plačevali državi in bankam je bilo vse OK. Dokler je Gadafi lahko dajal, je bil dober, čeprav so vsi vedeli isto, kar vedo zdaj in zaradi česar ga javno obsojajo. Dokler imajo in dajejo tistim, ki imajo moč, je OK. Ko izgubijo moč in bogastvo, so skoraj brez izjeme vsi milijonarji bodisi obtoženi bodisi v preiskavi ali celo v zaporu. Mladim sporočamo, da doseganje bogastva ne temelji na pameti, ustvarjalnosti, sposobnosti, talentu, opravljanju splošno priznanega koristnega dela. Njim sporočamo, da si lahko bogat, če mešetariš s papirji, če podkupuješ, če kradeš, če ne izplačuješ plač (kradeš delavcem), ne plačuješ računov (kradeš poslovnim partnerjem). Paziti moraš le, da te ne dobijo. Želja ubija, ne revščina. Zbolevamo, ker si želimo preveč in ne zato, ker imamo premalo. Ne znamo si želeti tega, kar imamo in zmeraj hočemo več! Kopičenje bogastva z ustvarjanjem dolga in s tveganjem zapora, ustvarjanje ugleda s tveganjem ponižanja, pričakovanje spoštovanja in zaupanja z izdajo vseh vrednot - to bi naj prineslo srečo? So ti ljudje srečni. Ne, niso! So ti ljudje bogati? Ne, niso! Kdo pa je bogat? Bogat je tisti, ki ničesar ne potrebuje! Blagor njemu, njegovo je kraljestvo svobode. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar
KOMENTIRAJ tukaj