Še nikoli v zgodovini. To, kar se dogaja sedaj, se v zgodovini ni še nikoli. Plujemo v neznanih vodah in nezačrtanih teritorijih. Istočasno nam grozita tako visoka inflacija kot možnost dolžniške deflacije. Najpomembnejša naloga vsakega posameznika bi zato morala zdaj biti ustrezna zaščita svojega premoženja, ne glede na to, kako se bo ta kriza končala. Kapital je treba razporediti tako, da boste ustrezno zavarovani tako v primeru visoke inflacije kot deflacije, medtem pa boste lahko mirno spali in opazovali, kako se bodo stvari odvijale in končale. Ohranitev realne kupne moči kapitala naj ima prednost pred zasledovanjem visokih donosov. Pri tem se ne gre zanašati zgolj na “kupi-in-drži” strategijo. Pripravljeni morate biti vlagati oportunistično, in sicer z uporabo nekonvecionalnih naložbenih strategij, ob katerih večini vlagateljev gredo ‘lasje pokonci’. Najbolj nespametno in nevarno v teh časih je poslušati nasvete in mnenja zgolj tistih, ki te krize niso pravočasno videli. Kritičnega pomena je, da najdete vsaj en vir pametnih informacij s strani vlagateljev, svetovalcev ali strokovnjakov, ki so to krizo pravočasno napovedali.
Smo na točki brez vrnitve (in rešitve)? Svetovna ekonomija je trenutno v zelo negotovem stanju. V osrčju svetovnih strahov so ekonomski problemi ZDA, epicenter le-teh pa predstavlja vedno šibkejši dolar. Ker gospodarstvo ZDA ne okreva po načrtih, se zdaj navija za izvozno naravnano rast z upanjem na podvojitev izvoza v naslednjih petih letih. Za dosego tega cilja mora biti dolar šibak. Na kratek rok je to sicer lahko pozitivna stvar za ekonomijo ZDA, toda na dolgi rok je šibak dolar slaba stvar in veliko vlagateljev je zato upravičeno prestrašenih, saj to pomeni, da bodo morale tudi druge države še naprej devalvirati svoje valute, sicer ne bodo izvozno konkurenčne. FED bo poleg tega z novimi stimulativnimi-reševalnimi paketi (5.000 milijard USD za naslednji 2 leti je že pripravljenih!) še naprej uničeval kupno moč dolarja in s tem posledično tudi vseh ostalih papirnatih valut. Imetniki ameriškega javnega dolga (več kot 60 % tujci) bodo zaradi na neki točki začeli zahtevali višje obrestne mere, kar pa bi le še povečalo verjetnost delnega bankrota ZDA. Neobvladljiv javni dolg je torej največji ekonomski izziv ZDA in večine razvitega sveta. Na neki točki bodo ti dolgovi morali biti razvrednoteni z delimi bankroti ali s hiperinflacijo. Ne bo se lepo končalo. Hiperinflacija je najverjetnejši končni scenarij.
Toda kaj morate vedeti najprej? Trenutno stanje na borzah spominja na sredino leta 2007. Vlagatelji si zopet zatiskajo oči in tiščijo glave v pesek ter ignorirajo možnost “double-dip” recesije. Čeprav so vsi opozorilni znaki tukaj, večina vlagateljev noče sprejeti dejstva, da delniški trgi zgolj sledijo ekonomskim ciklom. Pričakujemo lahko, da bodo demokrati v ZDA naredili vse, da bi vsaj začasno dvignili delniške trge do novembrskih volitev. To jim navkljub slabim fundamentom in ekonomski realnosti vsekakor kratkoročno lahko uspe.
Delniški trgi so še vedno v objemu medveda. V roku nekaj mesecev lahko pričakujete novo močno korekcijo. Toda, da bi se začel novi bikovski trend, bi moral indeks Dow Jones zrasti nad 14.600 točk. Preden bo te krize konec, bomo priča nivojem izpod marca 2009. Pripravite se na to. Toda brez panike. Moj nasvet? Izogibajte se razmišljanju večine. Ne počnite tega, kar počne večina. Pričakovanja večine pri investiranju denarja se na koncu vedno izkažejo za napačna. Zdaj je čas, da se postavite na stran varnosti in previdnosti. V delniških naložbah ne imejte več kot 10–15 % portfelja, kajti ravno takšna je verjetnost, da so pred nami dobri časi. Delniški bik se je končal 9. oktobra 2007 z Dow Jones indeksom pri 14.164 točkah. Prvo dno je bilo doseženo 2. marca 2009 z Dow indeksom pri 6.627 točkah. Nato smo bili priča mini bikovskemu vzponu, ki se je končal 26. aprila letos pri 11.008 točkah. V roku nekaj mesecev (najbrž po ameriških novembrskih volitvah) lahko upravičeno pričakujemo še eno hudo korekcijo na delniških trgih. Zakaj? Zato, ker se ameriška ekonomija kljub vsem reševalnim paketom v zadnjih treh letih še naprej vztrajno krči in ne kaže znakov okrevanja, varčevalni ukrepi v EU in VB pa tudi ne vodijo v gospodarsko rast. Če ni potrošnje, ne more biti gospodarske rasti, zato bodo šli delniški trgi spet navzdol. To bo boleča izkušnja za vse, ki ne bodo pravočasno prodali svojih delniških naložb. Šele, ko bo bolečina in prodajna panika dovolj velika, bo FED reagiral z novim ‘reševalnim’ paketom v obliki novih 5.000 milijard USD v 2 letih. Takrat bo doseženo novo začasno dno. Del svežega denarja bo zagotovo prišel tudi nazaj na borze ter kratkoročno dvignil tečaje, toda ob odsotnosti cikličnega ekonomskega okrevanja bodo cene delnic še naprej drsele navzdol. Na koncu delniškega medvedjega trenda bo večina ljudi tako sovražila delnice, da ne bo hoteli več slišati zanje. Šele takrat bo spet optimalen čas za nove dolgoročne delniške nakupe, vmes pa lahko dobre rezultate pričakujejo le najboljši traderji. Če niste eden izmed njih, se raje osredotočite na prvo pravilo vlaganja v medvedjem trendu, ki se glasi: ne izgubljajte denarja. In na drugo pravilo, ki pravi: glejte prvo pravilo. Bikovska stran medvedjega trenda je namreč preveč tvegana za povprečnega vlagatelja, ki vlaga dolgoročno po strategiji kupi in drži.
Medved na borzah lahko lomasti še nekaj let. Zgodovinsko gledano so medvedji trendi na borzah trajali vsaj tretjine do polovice časovnega obdobja preteklih bikov. Glede na to, da je zadnji delniški bik trajal celih 27 let (1980–2007), lahko pričakujemo stagnacijo delnic in drsenje navzdol vsaj še do leta 2016, lahko pa tudi še nadaljnjih 10 let.
Nasvet: Čim prej (še preden pride do korekcije) se umaknite iz vseh delniških naložb, in sicer v gotovino, bančne depozite in plemenite kovine (zlato in srebro), ki so še vedno v velikem bikovskem trendu. V delnice se boste lahko kratkoročno vrnili par mesecev kasneje pri bistveno nižjih nivojih, še nižji pa bodo na koncu medvedjega trenda. Če želite zaslužiti na korekciji, lahko stavite nekaj denarja na padec delniških indeksov prek inverznih ETF skladov, kot so npr. ProShares Short in Ultra Short S&P500 (SH in SDS), ProShares Short in Ultra Short Dow30 (DOG in DXD). Toda ne pozabite nastaviti drsečih stop izhodov pri 15 % in prodajte polovico pozicij, ko/če naredite +20 % ali +50 % (z vzvodom 2:1).
Kaj morate vedeti srednjeročno? Obstaja 60 % verjetnost hiperinflacije v roku 2 let ali več! Epizode hiperinflacije v zgodovini niso tako redek pojav. Konec koncev so imeli eno najhujših v ZRJ v letih 1993–1994. Zavedati se morate, da je vladam po svetu bistvo lažje s tiskanjem novega denarja refinancirati oziroma napihovati obstoječe dolgove, kot pa jih odpisovati. Edina alternativa novim (inflacijskim) reševalnim paketom (za banke) bi bil kolaps obstoječega monetarnega sistema, kar pa bi bil (vsaj za banke) še slabši scenarij. Kar se trenutno dogaja po svetu, je tragedija zgodovinskih razsežnosti. Toliko napak, kot jih je bilo storjenih v preteklih nekaj generacijah, se enostavno ne da pomesti pod preprogo in pričakovati, da bodo računi tako poravnani. Izvirni greh je bil storjen leta 1971 z odmikom monetarnega-valutnega sistema (dolarja) od zlata ali česarkoli stvarne vrednosti. Zato je današnja kupna moč dolarja le še 18 centov v primerjavi z dolarjem iz leta 1971. Toda to, žal, še ni vse. Ker so tudi ostali svetovni voditelji sledili ameriškemu modelu papirnatega denarja brez kritja v zlatu, je situacija danes še bolj črna – ko enkrat sprejmete dejstvo, da so vse svetovne valute zgolj dolgovi in obljube držav, da bodo poplačale svoje obveznosti. Toda skozi desetletja so bile narejene tudi druge velike napake. Večji del razvitega sveta (in še posebej ZDA) se je predolgo časa zanašal na poceni nafto in poceni kredite. Zdaj, ko se je oboje hkrati ustavilo, smo se znašli na robu katastrofe. Obstajajo pa še druge težavev nastajanju, npr. pokojninska kriza, ki bo še večja od dolžniške krize, ki smo ji priča danes. Na kratko: v ZDA in večini zahodnih razvitih držav so ljudem obljubljali pokojnine, ne da bi bilo treba njim samim dodatno varčevati za njih. Kar pa ljudje seveda niso. Za ta problem ne obstaja nobena pametna rešitev. Moje mnenje in napoved je, da bodo centralne banke prisiljene ‘rešiti’ tudi pokojninski sistem, ki se bo sicer sesul, saj so pokojninske blagajne že danes skorajda prazne. Ampak prav ta ukrep, pa čeprav bo le začasno ‘rešil’ problem, bo upokojencem le dal denar, ki izgublja svojo vrednost in kupno moč nasproti dobrinam realne-stvarne vrednosti.
Delniški trgi so še vedno v objemu medveda. V roku nekaj mesecev lahko pričakujete novo močno korekcijo. Toda, da bi se začel novi bikovski trend, bi moral indeks Dow Jones zrasti nad 14.600 točk. Preden bo te krize konec, bomo priča nivojem izpod marca 2009. Pripravite se na to
Nasvet. Zavarujte kupno moč dela svojega premoženja z zlatom in srebrom. Zakaj? Velika slika pri plemenitih kovinah je jasna. Da bi cena zlata močno padla, bi se moral dolar močno okrepiti. Da bi prišlo do tega, bi morale iti obrestne mere gor, kar pa bi ‘ubilo’ ekonomijo ZDA. Druga možnost za padec cene zlata bi bilo odkritje ogromnih novih rudnikov zlata. Kadar kupujete zlato iz pravih razlogov, ne obstaja napačna cena ali čas nakupa. Naj vas pri nakupu zlata ne vodijo novice, govorice ali čustva. Držite se spodaj opisane optimalne nakupne strategije in spremljajte fundamente. Ko boste to dojeli, in verjamem, da boste, se ne boste več upirali dejstvu, da mora zlato (pravi denar) postati jedro vašega naložbenega portfelja in da zato še vedno ni prepozno. Če nimate vsaj 10 % portfelja v fizičnem zlatu ali srebru, potem kupite takoj. Ostalo pa dokupite ob neizogibnih cenovnih korekcijah (vse, kar je -10 %, je dobra nakupna priložnost). Delež plemenitih kovin postopno povečujte na 20, 30, 40 do 50 ali 60 %. Več, kot 60 % plemenitih kovin v portfelju za ustrezno zaščito v primeru visoke inflacije, ne potrebujete. Kupujte izključno fizično naložbeno zlato in srebro čistine 999,9 v obliki manjših naložbenih palic (ali kovancev) priznanih kovnic z dubajske ali londonske good delivery liste. Kupujte manjše zlate palice do velikosti največ 1 unče ter srebrne palice do velikosti največ 250 g. Večja, kot je palica, težje jo boste prodali po polni prodajni ceni na vrhuncu zlate mrzlice. Bodite pripravljeni na to, da bodo takrat posredniki s plemenitimi kovinami močno znižali odkupne cene tudi pri večjih palicah ali pa sploh ne bodo dvigali telefonov, ker jim bo jasno, da potenciala za nadaljnjo rast cen zlata in srebra ni več. Pripravite se na to, da boste svoje zlato in srebro prodajali drugim fizičnim osebam, ker boste le na tak način iztržili bistveno višjo odkupno ceno kot pri posrednikih. Že zdaj si naredite spisek vseh ljudi, ki jih poznate, ter zbirajte njihove elektronske naslove. Ko bo pravi čas za prodajo zlata in srebra, jim boste lahko prek spletne pošte poslali svojo prodajno ponudbo. Bodite pripravljeni tudi na to, da bo srebro do konca bikovskega trenda zraslo za dvakrat več kot zlato, to pa zato, ker bo zlato nekoč postalo večini ljudi cenovno nedostopno in takrat bo razmerje med ceno zlata in srebra iz sedanjih 1:64 padlo vsaj na 1:30 ali pa celo zgodovinskih 1:16. Ne bodite naivni in ne kupujte zlata in srebra prek ETF skladov, kot so GLD ali SLV. Čeprav ti skladi dejansko sledijo ceni fizičnega zlata in srebra, je v praksi nemogoče preveriti, ali dejansko sploh kupujejo fizično kovino. Poleg tega obstaja pri njih konflikt interesov – govori se namreč, da te sklade uporabljajo večje banke pri manipulacijah cen zlata in srebra, torej dejansko delajo proti vam! Zapomnite si: kupovati zlato in srebro danes je stvar denarja. Prodajati ga na vrhuncu zlate manije, do katere bo zagotovo prišlo (najbrž istočasno z vrhuncem te krize!), pa bo stvar značaja in desetkrat težje! Takrat v igri ne bo le strah, ampak tudi pohlep.
Večji del razvitega sveta (in še posebej ZDA) se je predolgo časa zanašal na poceni nafto in poceni kredite. Zdaj, ko se je oboje hkrati ustavilo, smo se znašli na robu katastrofe
Kje se trenutno nahaja zlati bik?
Sir John Tempelton, veliki vlagatelj in upravljavec skladov, je nekoč dejal “Vsak bikovski trg se rodi na pesimizmu, raste na skepticizmu, dozori na optimizmu in umre v navdušenju!” Zlato je začelo rasti leta 2001 na vrhuncu pesimizma. Večina ljudi takrat ne bi niti pomislila na nakup zlata. Celo ljudje iz industrije zlata so bili zelo pesimistični. Kje smo zdaj? Nekje med skepticizmom in optimizmom. Večina ljudi na zlato in srebro še vedno gleda kot nekaj čudnega. Ampak ta pogled v javnosti se iz dneva v dan spreminja v začetek optimizma, ki pa še vedno ni splošno razširjen. Večina ‘finančnih strokovnjakov’, ki v medijih opozarjajo na skorajšnji pok zlatega balona, najbrž nima v lasti niti unče zlata. Zato sem prepričan, da ima zlati bik še veliko prostora za rast. Če ne verjamete, vprašajte deset najbližjih prijateljev ali kolegov. Ugotovili boste, da jih devet nima še nič fizičnega zlata, nič zlatih ETF skladov in nič delnic zlatih rudnikov – ker je preveč tvegano, bodo najbrž dodali. Ko boste na vsakem koraku slišali, kako se ljudje hvalijo glede svojih zaslužkov z zlatom, takrat bo čas za prodajo. Vprašanje je le, ali bo do tega sploh prišlo. V zadnjih dveh letih je namreč prišlo do velikih sprememb tudi na ponudbeni strani zlata:
1. Produkcija zlatih rudnikov je kljub 9-letni rasti cene zlata dosegla vrh leta 1999 (83,69 mio unč zlata, leta 2009 le 74,46 mio unč).
2. Odkup lomljenega zlata je vrh dosegel leta 2009 v višini 53,63 mio. unč. Zadnji podatki s strani World Gold Council kažejo na 43 % upad odkupa lomljenega zlata v prvem četrtletju 2010 glede na prvo četrtletje 2009.
3. Centralne banke so prvič v zgodovini postale neto kupci zlata.
Pomanjkanje ponudbe zlata v kombinaciji s povečanim investicijskim povpraševanjem bo podpiralo zlatega bika še vsaj nekaj let. Če bo večje število vlagateljev želelo imeti vsaj 5 % portfelja v zlatu, bo to pomenilo eksplozijo v povpraševanju. Če želite pri zlatu nadoknaditi zamujeno, lahko kupite ETF sklad delnic zlatih rudnikov GDX, kar je podobno, kot če bi kupovali zlato z vzvodom 3:1 ali 4:1.
Kaj pa deflacija? Čeprav verjamem, da bo prej prišlo do hiperinflacije kot deflacije, še vedno obstaja tudi ta možnost. Centralne banke sicer lahko tiskajo nov denar iz nič in z njim kupujejo vse na trgu, toda če je ljudi strah sposojati si denar in ga trošiti. Dejstvo je, da je to, kar se dogaja sedaj, videti kot deflacija. Toda po drugi strani imamo že zdaj inflacijo v trgovinah. Vse nujne življenjske potrebščine (hrana, gorivo, elektrika ...) se že zdaj dražijo za več kot 10 % letno. Življenjski standard večine ljudi zaradi tega že zdaj upada in bo tudi v prihodnje.
Kako se zaščititi pred deflacijo? Najpomembnejše je, da ne najemate novih kreditov. Vem, da so nizke obrestne mere privlačne in če verjamete, da nas v prihodnosti čaka hiperinflacija, ki bi razvrednotila vrednost vaših kreditov ... toda, če se vam vmes zgodi kaj nepredvidenega (npr. izguba prihodka), vas lahko ti krediti finančno uničijo. Poleg tega imejte nekaj denarja v bančnih depozitih, čeprav obresti le-teh ne pokrivajo realne potrošniške inflacije. Za protiutež morate imeti dovolj v zlatu in srebru, da to izgubo realne kupne moči več kot nadomestite. Pravilno sestavljen portfelj plemenitih kovin in denarja je edina dobra zaščita pred obema ekstremoma – visoko inflacijo ali deflacijo. Priporočam vam, da imate v portfelju dvakrat več zlata in srebra kot denarja, saj tehtnica trenutno kaže v smer visoke inflacije. Toda v primeru, da se motim in se stvari obrnejo v drugo smer, boste tudi lahko mirno spali. Ne predstavljam si namreč scenarija, v katerem bi istočasno izgubljal kupno moč denar ter zlato in srebro hkrati. Priporočljive sestave portfelja (plemenite kovine–denar–delnice), s katerim se lahko zavarujete pred hiperinflacijo, deflacijo in ‘dobrimi časi’ so: 60%–30%–10%, 50%–40%–10% ali 40%–40%–20%. Delnice so edina naložba, ki se je, zgodovinsko gledano, zelo slabo obnesla v vseh obdobjih ekstremno visoke inflacije ali deflacije. Visoka inflacija za podjetja namreč pomeni, da zelo težko načrtujejo za naprej, deflacija pa zbije vrednost njihovega premoženja in naložb. Zato vam priporočam, da, dokler te krize ni konec, v delniških naložbah nimate več kot 10–20 % portfelja. Za delniške trge je v tem trenutku težko biti optimist. Seveda bodo tudi pri delnicah kratkoročne nakupne priložnosti, toda če nimate dovolj časa in dobrega znanja fundamentalne in tehnične analize, boste po vsej verjetnosti zgolj izgubljali svoj denar in živce. Vaš primarni cilj v teh kriznih časih naj ne bo zasledovanje visokih dobičkov. Bolj naj vas skrbi to, da ne boste po nepotrebnem izgubljali denarja na borzi zaradi svoje nevednosti ali arogance.
Poznate pravilo10–80–10? To pravilo govori o tem, da le 10 % ljudi ostane med krizo mirnih in se ustrezno pripravi na vse možne scenarije. Ti ljudje imajo izdelano izhodno strategijo, s katero se izognejo katastrofalnim izgubam. To so ljudje, s katerimi želite biti obkroženi. Redki so namreč posamezniki, ki se znajo hitro prilagoditi preden ali ko trgi začno padati. Ostalih 80 % ljudi v krizi otrpne in ne naredi ničesar. Preprosto zamrznejo. Nočejo razmišljati. Miselne procese preprosto izklopijo. Tako je reagirala večina vlagateljev jeseni leta 2007, ko so delniški trgi potem padli za več kot 50 %. Bili so osupli in okamneli. Potem pa je tu še 10 % ljudi, ki jih v krizi nikakor ne želite poslušati ali posnemati. To so ljudje, ki bodo naredili vse narobe. Zagnali bodo paniko in izgubili nadzor nad seboj. Agresivno in na silo bodo želeli nadoknaditi izgube z vlaganjem v razne eksotične in adrenalinske naložbe na podlagi ‘vročih’ zgodb in nasvetov ‘strokovnjakov’, ki obljubljajo strategije, kako hitro pridobiti izgubljeni denar nazaj.
Kje se vidite zdaj? Čeprav nimam kristalne krogle, verjamem, da bodo prihodnja leta s finančno-ekonomskega vidika še posebej težka. Tisti z nizkim finančnim IQ-jem, ki se bodo še naprej držali starih pravil denarja in ignorirali globalne ekonomske trende, pa bodo najbolj trpeli. Zato vas spodbujam, da povečate svojo finančno pismenost in naštudirate zgodovino denarja, da boste bolje razumeli in videli, kaj prihaja. V ekonomiji, polni ‘napihovanja balonov’ vam gre lahko zelo dobro – če jih prepoznate pred množico in jih znate unovčiti. V času ekonomskih težav bo vaša finančna inteligenca vaša najbolj dragocena naložba. Finančna pismenost je pot iz krize. Upajte na najboljše, pripravite se na najslabše in ne bo vam hudega.
Vir:Revija Kapital - avtor Andrej Bohinc
Ni komentarjev:
Objavite komentar
KOMENTIRAJ tukaj