koloidno srebro se je uporabljalo za zdravljenje že pred iznajdbo antibiotikov zanimivo je, da pravilno pripravljeno v čisti destilirani vodi nima stranskih učinkov uniči pa bakterije viruse in glivice in to v parih minutah. Verjetno bo prav prišel za zdravljenje prašičje gripe. Pred TAMIFLUJEM pa bi opozoril, ker je na internetu mnogo člankov, da to zdravilo povzroča halicunacije in močno depresijo tako, da so mnogi zaradi njega naredili samomor.
VEČ O TEM
ŠE VEČ opis iz Wikipedije v Slovenščini
sreda, 29. april 2009
So virus prašičje gripe naredili v laboratoriju?
Smrtonosni virus prašičje gripe (A-H1N1) je kombinacija genetskega materiala prašičev, ptic in ljudi, kakršne raziskovalci do zdaj še niso videli, poročajo mediji. Dr. John Carlo, zdravstveni direktor Dallas Co., je po pisanju spletne strani infowars.com dejal, da “te vrste prašičje gripe, ki je bila razvita v laboratorijih, še ni bilo ne v ZDA ne kje drugod po svetu, to je nova vrsta vrsta svinjske gripe”. Dr. Wilma Wooten, uradnica za javno zdravje v San Diegu, je medijem pojasnjevala, da nobeden od obolelih virusa ni dobil od prašiča, vsi so ga dobili s prenosom s človeka na človeka. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred pandemijo. Enako kot ob izbruhu ptičje gripe je spet pripravljena zagotoviti zaloge zdravila tamiflu kot zdravilo za zdravljenje prašičje gripe in za preprečevanje okužbe. Več
nedelja, 26. april 2009
Prašičja gripa
Mehiški zdravnik pravi, da je gripa ušla nadzoru in da je preko 200 mrtvih celo dva njegova sodelavca sta podlegla temu smrtonosnemu virusu. Več
Novozelandski študent verjetno okužen s tem novim virusom, Več
Svinjska gripa v Franciji, Več
V Kansasu državni zdravstveni uradniki potrdili dva primera prašičje gripe, Več
ALEKS JONES: PRAŠIČJA GRIPA SPECIALNO POROČILO VIDEO, VEČ
2. DEL
petek, 24. april 2009
Nekateri trdijo, da je možno oživiti ekonomijo z vojno ali kakšno pandemijo
Pred časom se je v cepivu proti gripi v 18 državah Evrope pojavil živ virus ptičje gripe, ki so ga k sreči pravočasno odkrili, je bila to človeška napaka ali poizkus ustvariti pandemijo podobno španski gripi, ki je pobila miljone ljudi? Več
V Mehiki je zadnje dni za novo vrsto gripe, ki kroži med ljudmi, prašiči in ptiči, umrlo 60 ljudi okuženih pa je več kot 1000 nekaj tudi v ZDA
danes sem zasledil tole več
beri tudi to
in še več
V Mehiki je zadnje dni za novo vrsto gripe, ki kroži med ljudmi, prašiči in ptiči, umrlo 60 ljudi okuženih pa je več kot 1000 nekaj tudi v ZDA
danes sem zasledil tole več
beri tudi to
in še več
Priložnost naše generacije
Priložnost naše generacije!
Sodeč po raziskavi gospoda, ki sliši na ime Jeff Christian in je zaposlen pri podjetju CPM Group naj bi investitorji v letu 2007 investirali v 2177 ton (70 milijonov unč) srebra, v letu 2008 pa v 3110 ton (100 milijonov unč) srebra. Na podlagi današnjega trenda pa naj bi investitorji letos investirali v kar 5598 ton (180 milijonov unč) srebra! Zakaj? Ker je srebro ta trenutek ena najbolj podcenjenih naložb in istočasno denar z realno vrednostjo! Kako zelo je srebro podcenjeno priča podatek, da bi morala biti današnja cena, v primerjavi z do sedaj doseženo najvišjo ceno prilagojeno inflaciji, okoli 250 ameriških dolarjev za 31,1035g (troy unčo)! To pa je 20 kratnik današnje borzne cene!
več o tem
Sodeč po raziskavi gospoda, ki sliši na ime Jeff Christian in je zaposlen pri podjetju CPM Group naj bi investitorji v letu 2007 investirali v 2177 ton (70 milijonov unč) srebra, v letu 2008 pa v 3110 ton (100 milijonov unč) srebra. Na podlagi današnjega trenda pa naj bi investitorji letos investirali v kar 5598 ton (180 milijonov unč) srebra! Zakaj? Ker je srebro ta trenutek ena najbolj podcenjenih naložb in istočasno denar z realno vrednostjo! Kako zelo je srebro podcenjeno priča podatek, da bi morala biti današnja cena, v primerjavi z do sedaj doseženo najvišjo ceno prilagojeno inflaciji, okoli 250 ameriških dolarjev za 31,1035g (troy unčo)! To pa je 20 kratnik današnje borzne cene!
več o tem
Priložnost zamujena, ne vrne se nobena!!!
Zazidljiva gradbena parcela na odlični lokaciji v Vidmu Dobrepolje naprodaj!
Pridobljeno gradbeno dovoljenje za dvojček, plačani vsi prispevki, gradnja možna takoj.
Sama lokacija je skoraj v centru vasi v najbljižji okolici na oddaljenosti 300m imate: zdravstveni dom ,šolo, vrtec,pošto, banko,avtobusno postajo, cerkev, kulturni in gasilski dom, naselje hišic z varovanimi stanovanji in dom starejših občanov. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo velikost pa je 700 m2, načrt je za hišo dimenzije15x8,5m s kletjo, pritličjem in mansardo. Videm je od Ljubljane oddaljen 25 km, najbljižje večje mesto je Grosuplje 10min, tam je tudi priključek na avtocesto, 15min vožnje z avtom pa je oddaljena Ribnica najbljižje pa so Velike lašče manj kot 10 min. Informacije: Matija 041-647-531 ali: mremic@gmail.com,
četrtek, 23. april 2009
Američani imajo probleme z kreditnimi karticami
Povprečna zadolženost na kartico v Ameriki je 10500$ in glede na to, da imajo banke problem z likvidnostjo je danes Obama napovedal drastične ukrepe na tem področju predvsem pa večje obresti na negativno stanje kar je danes močno dvignilo ceno žlahtnih kovin. Ta ukrep pa bo še dodatno zmanjšalj potrošnjo s tem proizvodnjo in povečal število bankrotov podjetij. Najbolj hudo pri tem pa je, da so s tem prizadeti najrevnejši, ki bodo ostali brez sredstev za preživetje.
več
več
več
več
torek, 21. april 2009
LOKALNI DENAR
Neredki proučevalci denarnih sistemov so zaprepadeni nad spoznanjem, kako malo ljudje na splošno vemo o denarnih alternativah, in kako docela so pozabljene tiste uspešne epizode iz denarne zgodovine, ki so ogrozile vladajoči centralizirani monetarizem. Enega prvih celovitih predlogov za korenito drugačen denarni sistem je na prelomu XX. stoletja v knjigi Naravni gospodarski red predstavil Silvio Gesell, ki je dogmo monetaristov postavil povsem na glavo - če ne morda šele na noge.
V osnovi njegovega predloga gre za makroekonomsko problematiko izbire načina zapiranja vrzeli povpraševanja, t. j. razlike med celotno ustvarjenim dohodkom ter za potrošnjo takoj razpoložljivim dohodkom. To, da nekateri privarčujejo del svojega dohodka za gospodarsko rast pomeni težavo, saj kratkoročno gledano duši agregatno potrošnjo celotnega produkta. Zato se lahko zgodi, da del že ustvarjenega proizvoda v nekem letu ostane v zalogah. Tako bi morala biti proizvodnja v naslednjem letu ustrezno manjša, da bo spet, vendar na nižji ravni, doseženo ravnovesje med obsegom proizvodnje in potrošnje, ki je dolgoročno edino vzdržno. Torej, kadar nekateri varčujejo, je treba ustvariti nadomestno kupno moč, da bi v naslednjem gospodarskem ciklusu lahko dosegli rast. Najpomembnejša pri tem je izbira načina za 'monetizacijo varčevanja' - torej izbire načina zapiranja povpraševalne vrzeli. Dilema zahteva izbor, ta pa razkrije, ali se denarne oblasti vidijo kot imperialne ali kot demokratične.
O imperialni monetarni politiki ne izgubljamo besed, saj o njej lahko beremo povsod drugod! Gesell pa predlaga demokratično možnost zapiranja vrzeli. Silvio Gesell, nemški trgovec in teoretični ekonomist, je 1916. leta predlagal t.i. naravni ekonomski red, od katerega se še danes učijo tako makroekonomisti kot anarhisti. Novi red bo naravni ekonomski red (v izvirniku natürliche Wirtschaftsordnung), ki bo na temeljih svobodnega gospodarstva omogočil nastanek svobodnega gospodarstva (Freiwirtschaft), temelječega na ideji svobodnega denarja (Freigeld) in svobodne zemlje (Freiland), ki bo vsa v javni lasti. V takšnem ekonomskem redu bi bil vsak odvisen le od svojih talentov, kar bi izboljševalo zmožnosti cele skupnosti, da skrbi za revne. V tem je izvir razlike med njim in Karlom Marxom, ki je ekonomski red obravnaval kot družbeno ustvarjeno strukturo.
Skratka, Gesell je na denarnem področju opazil, da skladiščenje katerega koli blaga, razen denarja, nekaj stane - žito izgublja svojo vlago, kovinski izdelki rjavijo, hiše se amortizirajo zaradi vremena ipd. Tako ima denar veliko prednost pred vsemi drugimi vrstami blaga, ker je cenen hranilec vrednosti. Gesell je dojel naslednje: denar v kroženju rabi spodbudo zato, da svojo menjalno nalogo opravi čim hitreje in čim večkrat v enoti časa, tako da lahko manjša količina denarja pri zadostni hitrosti obrata nadomesti celoten izpad obtoka denarja zaradi varčevanja. Če se denar obrne samo enkrat, tedaj nakup sto vrednostnih enot proizvodnje zahteva sto vrednostnih enot denarja; če bi se denar obrnil desetkrat, bi za nakup sto enot proizvodnje zadoščalo že samo deset enot denarja itn. Njegov predlog torej izhaja iz tega, da je treba denar, ki ga človek ne prihrani, ampak nameni potrošnji, obvezno kaznovati z razvrednotenjem, če predolgo leži v žepu in se ne 'obrača'. Zato predlaga, da bi centralna banka namesto obresti varčevalcu in posojilodajalcu zaračunala ležarino za denar v obtoku ali prispevek za obtok.
Takšen predlog, četudi najprej precej sumljiv tistim z malo denarja, ima dve veliki prednosti: skupno povpraševanje po denarnih sredstvih ne bi več naraščalo z eksponentno rastjo, saj bi denar ostajal v obtoku z zelo veliko hitrostjo obrata; obenem pa je pomembno tudi to, da medtem, ko gredo danes plačane obresti v zasebne žepe, pa bi prispevek za obtok pomenil javno pridobitev, ki bi zmanjšala potrebo po obdavčenju dohodkov iz dela in obdavčenju nakupa osnovnih dobrin, kar je ljudem z malo denarja neposredno v prid.
Denarna reforma iz Wörgla
John Maynard Keynes je v svojem monumentalnem makroekonomskem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja iz l.1936 zapisal, sicer iz ideološko nasprotnega stališča,. >da se bo prihodnost več naučila od Gesellovega duha kot od Marxa<. Vsaj zaenkrat moramo ugotoviti, da se ta napoved še ni uresničila. Kljub temu pa so praktični poskusi uporabe Gesellovega predloga izjemno odločno potrdili njegova predvidevanja. Svetovno je odmeval velik uspeh in propad denarne reforme v avstrijskem mestecu Wörgl, ki je leta 1932 izpeljal denarno reformo, ki še danes navdihuje.
To je bil čas velike svetovne depresije, ki jo je Avstrija po razpadu imperija že dočakala v slabem stanju, kriza pa je vse skupaj le še poslabšala. V Wörglu je brezposelnost takrat dosegla 30% stopnjo, davčni prihodki občine so se krčili, močno so usahnila nakazila iz državne in pokrajinske blagajne, za vratom pa so jim visela še bremena visokih dolgov, ki jih ni bilo več mogoče odplačevati - občina je bila skratka na robu bankrota. V takih brezupnih razmerah se je mestni svet odločil izdati 12.600 potrdil oziroma t.i. brezobrestnih šilingov, ki so bili zavarovani z enako vsoto pravih šilingov, naloženih v običajni banki. Mestni svet je potrdila izdal za financiranje projektov kot so popravila cest, gradnja mostu in smučarske skakalnice, namestitev uličnih svetilk ter podobnih komunalnih del. Z novoustvarjenim denarjem so lahko plačali delavce, kupili material, sprejemali so ga v mestnih trgovinah in pri lokalnih obrtnikih, z njimi pa je bilo mogoče plačati tudi dajatve občini. Z možnostjo kroženja potrdil torej ni bilo težav. Ker v takem denarnem sistemu ni smiselno kopičiti denarnega bogastva, je s pomočjo denarja ustvarjena resnična koristnost.
V Wörglu je skratka veljalo, da mora ob koncu meseca imetnik potrdila nanj nalepiti znamko v protivrednosti enega odstotka vrednosti, kar pomeni, da je denar devalviral letno po 12% stopnji. To je negativna obrestna mera ali strošek posedovanja denarja. Pravilo je povzročilo t.i. 'taljenje denarja', zato so vsi potrebne nakupe skušali opraviti čim prej in se pred koncem meseca znebiti potrdil - denar se je stekal v trgovine in k obrtnikom, ti pa so z njim na koncu plačali svoje davke, tako da se je denar vsak mesec vrnil nazaj Mestnemu svetu.
Zaradi spodbude kroženju se je v enem letu celoten znesek potrdil obrnil 416-krat ali 13-krat hitreje, kot se je takrat povprečno obračal avstrijski šiling, in s tem ustvaril za tolikokrat večji obseg transakcij v lokalnem gospodarstvu. Poleg tega je na koncu mestni svet dobil nazaj vseh svojih 12.600 brezobrestnih šilingov, tako da je lahko sprostil bančno garancijo in s pobiranjem ležarine zbral še za 1.512 avstrijskih šilingov taks. Z minimalnim dodatnim obdavčenjem, ležarino, je ukrep mestnega sveta na koncu omogočil toliko dodatnih del v lokalni ekonomiji, da je stopnja brezposelnosti v enem samem letu padla za četrtino. Edina težava za širjenje wörglskega denarnega sistema je bilo neposredno vmešavanje imperialne denarne politike, saj je wörglske šilinge zaradi ogrožanja monopola tiskanja denarja v naslednjem letu prepovedala osrednja avstrijska banka. In to kljub temu, da so se za dosežke mnogi osebno zanimali, npr. takratni francoski premier Edouard Daladier in ameriški ekonomist svetovnega slovesa, Irving Fisher.
V osnovi njegovega predloga gre za makroekonomsko problematiko izbire načina zapiranja vrzeli povpraševanja, t. j. razlike med celotno ustvarjenim dohodkom ter za potrošnjo takoj razpoložljivim dohodkom. To, da nekateri privarčujejo del svojega dohodka za gospodarsko rast pomeni težavo, saj kratkoročno gledano duši agregatno potrošnjo celotnega produkta. Zato se lahko zgodi, da del že ustvarjenega proizvoda v nekem letu ostane v zalogah. Tako bi morala biti proizvodnja v naslednjem letu ustrezno manjša, da bo spet, vendar na nižji ravni, doseženo ravnovesje med obsegom proizvodnje in potrošnje, ki je dolgoročno edino vzdržno. Torej, kadar nekateri varčujejo, je treba ustvariti nadomestno kupno moč, da bi v naslednjem gospodarskem ciklusu lahko dosegli rast. Najpomembnejša pri tem je izbira načina za 'monetizacijo varčevanja' - torej izbire načina zapiranja povpraševalne vrzeli. Dilema zahteva izbor, ta pa razkrije, ali se denarne oblasti vidijo kot imperialne ali kot demokratične.
O imperialni monetarni politiki ne izgubljamo besed, saj o njej lahko beremo povsod drugod! Gesell pa predlaga demokratično možnost zapiranja vrzeli. Silvio Gesell, nemški trgovec in teoretični ekonomist, je 1916. leta predlagal t.i. naravni ekonomski red, od katerega se še danes učijo tako makroekonomisti kot anarhisti. Novi red bo naravni ekonomski red (v izvirniku natürliche Wirtschaftsordnung), ki bo na temeljih svobodnega gospodarstva omogočil nastanek svobodnega gospodarstva (Freiwirtschaft), temelječega na ideji svobodnega denarja (Freigeld) in svobodne zemlje (Freiland), ki bo vsa v javni lasti. V takšnem ekonomskem redu bi bil vsak odvisen le od svojih talentov, kar bi izboljševalo zmožnosti cele skupnosti, da skrbi za revne. V tem je izvir razlike med njim in Karlom Marxom, ki je ekonomski red obravnaval kot družbeno ustvarjeno strukturo.
Skratka, Gesell je na denarnem področju opazil, da skladiščenje katerega koli blaga, razen denarja, nekaj stane - žito izgublja svojo vlago, kovinski izdelki rjavijo, hiše se amortizirajo zaradi vremena ipd. Tako ima denar veliko prednost pred vsemi drugimi vrstami blaga, ker je cenen hranilec vrednosti. Gesell je dojel naslednje: denar v kroženju rabi spodbudo zato, da svojo menjalno nalogo opravi čim hitreje in čim večkrat v enoti časa, tako da lahko manjša količina denarja pri zadostni hitrosti obrata nadomesti celoten izpad obtoka denarja zaradi varčevanja. Če se denar obrne samo enkrat, tedaj nakup sto vrednostnih enot proizvodnje zahteva sto vrednostnih enot denarja; če bi se denar obrnil desetkrat, bi za nakup sto enot proizvodnje zadoščalo že samo deset enot denarja itn. Njegov predlog torej izhaja iz tega, da je treba denar, ki ga človek ne prihrani, ampak nameni potrošnji, obvezno kaznovati z razvrednotenjem, če predolgo leži v žepu in se ne 'obrača'. Zato predlaga, da bi centralna banka namesto obresti varčevalcu in posojilodajalcu zaračunala ležarino za denar v obtoku ali prispevek za obtok.
Takšen predlog, četudi najprej precej sumljiv tistim z malo denarja, ima dve veliki prednosti: skupno povpraševanje po denarnih sredstvih ne bi več naraščalo z eksponentno rastjo, saj bi denar ostajal v obtoku z zelo veliko hitrostjo obrata; obenem pa je pomembno tudi to, da medtem, ko gredo danes plačane obresti v zasebne žepe, pa bi prispevek za obtok pomenil javno pridobitev, ki bi zmanjšala potrebo po obdavčenju dohodkov iz dela in obdavčenju nakupa osnovnih dobrin, kar je ljudem z malo denarja neposredno v prid.
Denarna reforma iz Wörgla
John Maynard Keynes je v svojem monumentalnem makroekonomskem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja iz l.1936 zapisal, sicer iz ideološko nasprotnega stališča,. >da se bo prihodnost več naučila od Gesellovega duha kot od Marxa<. Vsaj zaenkrat moramo ugotoviti, da se ta napoved še ni uresničila. Kljub temu pa so praktični poskusi uporabe Gesellovega predloga izjemno odločno potrdili njegova predvidevanja. Svetovno je odmeval velik uspeh in propad denarne reforme v avstrijskem mestecu Wörgl, ki je leta 1932 izpeljal denarno reformo, ki še danes navdihuje.
To je bil čas velike svetovne depresije, ki jo je Avstrija po razpadu imperija že dočakala v slabem stanju, kriza pa je vse skupaj le še poslabšala. V Wörglu je brezposelnost takrat dosegla 30% stopnjo, davčni prihodki občine so se krčili, močno so usahnila nakazila iz državne in pokrajinske blagajne, za vratom pa so jim visela še bremena visokih dolgov, ki jih ni bilo več mogoče odplačevati - občina je bila skratka na robu bankrota. V takih brezupnih razmerah se je mestni svet odločil izdati 12.600 potrdil oziroma t.i. brezobrestnih šilingov, ki so bili zavarovani z enako vsoto pravih šilingov, naloženih v običajni banki. Mestni svet je potrdila izdal za financiranje projektov kot so popravila cest, gradnja mostu in smučarske skakalnice, namestitev uličnih svetilk ter podobnih komunalnih del. Z novoustvarjenim denarjem so lahko plačali delavce, kupili material, sprejemali so ga v mestnih trgovinah in pri lokalnih obrtnikih, z njimi pa je bilo mogoče plačati tudi dajatve občini. Z možnostjo kroženja potrdil torej ni bilo težav. Ker v takem denarnem sistemu ni smiselno kopičiti denarnega bogastva, je s pomočjo denarja ustvarjena resnična koristnost.
V Wörglu je skratka veljalo, da mora ob koncu meseca imetnik potrdila nanj nalepiti znamko v protivrednosti enega odstotka vrednosti, kar pomeni, da je denar devalviral letno po 12% stopnji. To je negativna obrestna mera ali strošek posedovanja denarja. Pravilo je povzročilo t.i. 'taljenje denarja', zato so vsi potrebne nakupe skušali opraviti čim prej in se pred koncem meseca znebiti potrdil - denar se je stekal v trgovine in k obrtnikom, ti pa so z njim na koncu plačali svoje davke, tako da se je denar vsak mesec vrnil nazaj Mestnemu svetu.
Zaradi spodbude kroženju se je v enem letu celoten znesek potrdil obrnil 416-krat ali 13-krat hitreje, kot se je takrat povprečno obračal avstrijski šiling, in s tem ustvaril za tolikokrat večji obseg transakcij v lokalnem gospodarstvu. Poleg tega je na koncu mestni svet dobil nazaj vseh svojih 12.600 brezobrestnih šilingov, tako da je lahko sprostil bančno garancijo in s pobiranjem ležarine zbral še za 1.512 avstrijskih šilingov taks. Z minimalnim dodatnim obdavčenjem, ležarino, je ukrep mestnega sveta na koncu omogočil toliko dodatnih del v lokalni ekonomiji, da je stopnja brezposelnosti v enem samem letu padla za četrtino. Edina težava za širjenje wörglskega denarnega sistema je bilo neposredno vmešavanje imperialne denarne politike, saj je wörglske šilinge zaradi ogrožanja monopola tiskanja denarja v naslednjem letu prepovedala osrednja avstrijska banka. In to kljub temu, da so se za dosežke mnogi osebno zanimali, npr. takratni francoski premier Edouard Daladier in ameriški ekonomist svetovnega slovesa, Irving Fisher.
Ukradena blaginja (1/IV) - Manija zadolžene rasti
Bojan Radej *
Gospodarska rast ni več pomembna kot vir blaginje, ampak služi le še širjenju osnove piramide, kar je pogoj, da se ne zruši vase. Pomembna je, ker ustvarja zaveso, ki prikriva pretakanje bogastev z dna na vrh piramide. Ena od možnosti za zajezitev uničevalne gospodarske rasti je denarna reforma in z njo uvedba ‘lokalnega denarja’ kot dopolnilne valute, ki služi predvsem lokalnemu gospodarstvu, in je družbeno prispevna. Vendar to ne bo lahko, saj, kot pravi David Weston, oxfordski kritik sedanje ureditve, pri denarnih stvareh ljudje še vedno verjamejo, da je Zemlja ploščata.
5KG COOK ISLAND
Kovnica: Heimerle + Meule Čistina: 999/1000
Dolžina: 180,00 mm
Širina: 90,00 mm
Višina: 45 mm
Vrednost: 150 Cook Islands Dollar
Letnik: 2009
1KG KOALA
Kovnica: Perth Mint
Vrednost: 30 avstralskih dolarjev
Kovina: Srebro
Čistoča: 999/1000
Teža: 1000 g
Dimenzija: 101 x 14,6 mm
Letnik: 2009
Več o koali
ponedeljek, 20. april 2009
1KG KOKABURRA
Kookaburra 2009 srebro 1 KG
Kovnica: Perth Mint
Vrednost: 30 avstralskih dolarjev
Kovina: Srebro
Čistina: 999/1000
Teža: 1000 Gramm
Dimenzije: 101 x 14,6 mm
Letnik: 2009
Več o Kokaburri
sobota, 4. april 2009
Ukradena blaginja (2/IV) - Pomanjkanje sredi obilja
Bojan Radej *
Dosedanji način gospodarske rasti ni ustvaril materialnega obilja, ker so ga požrle obresti in so si ga na koncu prisvojili bančniki. Svetovno gospodarstvo in vajeti kapitalizma je prevzel kleptokratski razred banksterjev (Rooseveltov izraz iz 30-ih let), ki zdaj usmerja svetovno gospodarsko rast, pri kateri je korist privilegirane manjšine v neposredni zvezi z izgubami pretentane večine.
preberi več »
petek, 3. april 2009
Cena zlata in srebra
Borzna cena žlahtnih kovin se oddaljuje od realne cene nakupa fizične kovine. Borzna cena je močno zmanipulirana od strani nekaterih bank, ki trgujejo z zlatom, ki ga nimajo, s tem tudi pomagajo obstoju valut pri nenehnem tiskanju denarja, vendar je vsake zgodbe enkrat konec zato vlagateljem priporočam, da ne gledajo na kratkoročna gibanja, ki lahko močno zanihajo tudi navzdol in naj imajo eventuelne nižje cene za novo priložnost poceni nakupa. Zadnje čase je povsod pomanjkanje žlahtnih kovin predvsem zlata in srebra tako, da dobavitelji cen ne spustijo ali jih korigirajo zelo malo. Optimizem na borzah zadnje dni po sestanku G20 v Londonu nima nikakršne osnove saj je jasno le to, da bodo spet natisnili en TRILJON evrov, lahko se ti evri pojavijo na borzi vendar dogoročno bodo šli v nič kajti za uspešno gospodarstvo je treba proizvajati in prodajati in tega ni, če pa že kdo kaj prodaja so to Kitajci s poceni izdelki katerim zahod ne more konkurirati z standardi kakršne ima, tu predvsem mislim na ekologijo, socialo, plače, davki itd. Vedeti je treba tudi to, da Kitajci ne bodo več kupovali ničvredne ameriške vrednostne papirje in da so zadnje čase kupili veliko rudnikov zlata in srebra in drugih barvnih kovin in da jih to bolj zanima. Rusi se s Kitajci dogovarjajo o uvedbi valute na zlati podlagi. Zaradi vsega kar se dogaja sedaj, bo nekega dne izbruhnila hiperinflacija, ki jo sicer načrtuje elita vendar mislijo še prej izčarpati svetovno prebivalstvo do te mere, da jim bodo pobrali še to kar imajo. Edina možnost je osamosvajanje na vseh področjih predvsem pa si kupite žlahtne kovine najboljše po sistemu povprečnega stroška. Kakšna je ta metoda poglejte tukaj
NI POŠTENO, DA SO NAJBOLJ PRIDNI IN DELAVNI NAJMANJ PLAČANI
- 200 poštenih in pridnih ljudi na dan v Sloveniji izgubi službo!
- 100 rubežov avtomobilov na dan po celi Sloveniji!
- 10 rubežov nepremičnin na dan po celi Sloveniji
- 7.500 EUR zunanjega dolga naše države po prebivalcu Slovenije
- 2.000 EUR je povprečen osebni dolg Slovenca
- 100.000 nezaposlenih po celi Sloveniji
- 3.000.000.000 EUR pokradenega denarja v managerskih žepih
- 80% revščina
- 60% Slovencev pod pragom revščine na robu preživetja
- 500 EUR je povprečna plača poštenega in delovnega Slovenca, ostali paraziti pa krepko čez 1500 EUR!
pa še na drugi strani:
- Debeljak odpravnina 700.000 EUR
- Direktor Telekoma: 18.000 EUR bruto mesečno - odškodnina nekaj 100.000 eur
-Direktor Petrola: 164.000 EUR nagrade v letu 2008, bruto plača 16.400 EUR mesečno: 518.000 EUR skupaj v letu 2008: Če ga odstavijo naj bi bla odškodnina 500.000 EUR
- Direktor DDC: 11.000 EUR mesečno bruto
- Direktor Aerodrom 10.000 EUR mesečno bruto + 30.000 EUR nagrade
- Intereuropa: 15.600 EUR bruto mesečno
- Hit: 13.000 EUR bruto mesečno
- NKBM: 10.700 EUR bruto mesečno
in seveda legendarnih
1.000.000 EUR - Kramar NLB - odpravnina
nebi šel v podrobnosti koliko podjetij so teli veleumi zavozili kljub velikim plačam, kakšne avte ti ljudje peljejo in kje živijo. Pomenljiv je podatek, da je kljub recesiji Ferrari v Sloveniji prodal 18 svojih vozil katerega vsako vozilo ne stane manj kot 150.000 EUR.
PIKA NA I PA JE, DA SE NEKATERI POLITIKI, GOSPODARSTVENIKI IN EKONOMISTI KLJUB TEŽKEMU STANJU ŠE DANES DELAJO NORCA IZ POŠTENIH LJUDI.
- 100 rubežov avtomobilov na dan po celi Sloveniji!
- 10 rubežov nepremičnin na dan po celi Sloveniji
- 7.500 EUR zunanjega dolga naše države po prebivalcu Slovenije
- 2.000 EUR je povprečen osebni dolg Slovenca
- 100.000 nezaposlenih po celi Sloveniji
- 3.000.000.000 EUR pokradenega denarja v managerskih žepih
- 80% revščina
- 60% Slovencev pod pragom revščine na robu preživetja
- 500 EUR je povprečna plača poštenega in delovnega Slovenca, ostali paraziti pa krepko čez 1500 EUR!
pa še na drugi strani:
- Debeljak odpravnina 700.000 EUR
- Direktor Telekoma: 18.000 EUR bruto mesečno - odškodnina nekaj 100.000 eur
-Direktor Petrola: 164.000 EUR nagrade v letu 2008, bruto plača 16.400 EUR mesečno: 518.000 EUR skupaj v letu 2008: Če ga odstavijo naj bi bla odškodnina 500.000 EUR
- Direktor DDC: 11.000 EUR mesečno bruto
- Direktor Aerodrom 10.000 EUR mesečno bruto + 30.000 EUR nagrade
- Intereuropa: 15.600 EUR bruto mesečno
- Hit: 13.000 EUR bruto mesečno
- NKBM: 10.700 EUR bruto mesečno
in seveda legendarnih
1.000.000 EUR - Kramar NLB - odpravnina
nebi šel v podrobnosti koliko podjetij so teli veleumi zavozili kljub velikim plačam, kakšne avte ti ljudje peljejo in kje živijo. Pomenljiv je podatek, da je kljub recesiji Ferrari v Sloveniji prodal 18 svojih vozil katerega vsako vozilo ne stane manj kot 150.000 EUR.
PIKA NA I PA JE, DA SE NEKATERI POLITIKI, GOSPODARSTVENIKI IN EKONOMISTI KLJUB TEŽKEMU STANJU ŠE DANES DELAJO NORCA IZ POŠTENIH LJUDI.
Najbolj nora stvar na svetu.
Trenutno se na zahodu printajo triljoni dolarjev in evrov v pomoč bankam in raznim finančnim inštitucijam, ki so se načrtno zašpekulirale in ravno sedaj se s tem denarjem kupujejo delnice po najnižjih cenah v vsej zgodovini tako bodo postali bogati bankirji lastniki vsega, ko pa bo udarila hiperinflacija bodo račun poravnali že sedej obubožani prebivalci, ki bodo morali delati še ceneje kot Kitajci, da bodo preživeli. Peščica bogatih pa bo uvajala nov svetovni red, novo valuto in nova pravila igre, ki jih bodo narekovali . V bližnji prihodnosti pa bo ljudem kapnilo za kaj gre in bo revolucija kakršne svet še ni videl. Moje priporočilo stran od bank, borz in osamosvajanje na vseh področjih predvsem na tistih na katerih nam država lahko karkoli zaračuna. Razmišljajte o svoji solarni energiji o svojem gozdu in kurjavi, o svoji njivi in hrani, o svoji vodi, odjavite vse naročnine brez katerih lahko živite, napolnite cisterne z nafto, ki je trenutno še poceni, prekinite vsa življenska zavarovanja oziroma jih kapitalizirajte in se zavarujte sproti za vsako leto kajti denar, ki ga vlagate v zavarovanja že čez 5 let ne bo vreden nič. Č e pa se bodo stvari še zaostrovale si pripravite opremo in zalogo za čas vojne.
in ne pozabite kupiti nekaj zlata in srebra kar vam to lahko zelo prav pride v brezvladju in anarhiji, ko bo papirnat denar brez vrednosti.
in ne pozabite kupiti nekaj zlata in srebra kar vam to lahko zelo prav pride v brezvladju in anarhiji, ko bo papirnat denar brez vrednosti.
sreda, 1. april 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)
